Poročna zgodovina skozi periskop mojega družinskega drevesa
Medtem ko sem obdana s poročnimi oblekami, me nenadoma prešine vprašanje, od kdaj je tako? Je tudi poroka del trenda? Zdi se mi, da je dandanes razmeroma lahko priti do pravljične poročne obleke. Ampak ali je bilo tako tudi 30, 40 ali 50 let nazaj? Je bilo takrat sploh pomembno, da se do oltarja sprehodi princeska s trimetrsko vlečko?
Marija Urbas
Najprej sem zaslišala svojo babico – z dedijem sta se poročila 01.07.1961
Babi, kaj je bil tebi najbolj pomembno, ko sta se z dedijem poročala? Koliko časa so trajale priprave na poroko?
Tri tedne so trajale priprave in nič posebnega nisva planirala. Prijavila sva se in nisva imela ohceti. Nihče od naju si ni želel velikega slavja. Starši nad tem niso bili preveč navdušeni – mama je nekoliko jezna rekla, da bo kar žgance skuhala za ‘poročno kosilo’ 🙂
To ni bilo ravno v navadi, samo civilna poroka in brez ohceti. Običaj je bila ohcet in pogostitev z obema družinama, midva pa nisva bila za to. Samo poročiti sva se hotela.
Pa je bil vseeno kak detajl, ki je bil tebi še posebej pomemben. Recimo poročna obleka?
Kaj pa vem, gledala sva na vsak dinar, jaz sem bolj praktična, tako da je bilo zame najbolj pomembno, da obleko še kdaj lahko oblečem. Šla sem v trgovino v Ljubljano pa nisem našla nič pravega zase, tako da sem dala na koncu obleko šivat. In sem jo z veseljem še velikokrat oblekla. Ne ravno za v službo… Imela sem belo obleko in bolero čez.
‘kot zanimivost še doda, da je to obleko še /moja/ mami nekajkrat oblekla v svojem odraslem življenju :)’
Karmen Steržaj
Potem je še mami delila svoj spomin – z očijem sta šla pred oltar 12.10.1985
Mami, kako so pa pri tebi potekale priprave?
Ah, priprave 🙂 približno tri mesece prej smo šle s tvojo teto in staro mamo v Ljubljano v nabavo za obleko – kupile smo en lep kostim. Kremno bel s plisiranim krilom. Na koncu sem ga morala že malo odpeti, saj si bila že ti na poti)
Ja saj res, sem bila nepovabljena na poroki!
Povabljena, povabljena 🙂
Kaj pa je bilo tebi najbolj pomembno v celi ceremoniji?
Da bo šlo vse po planu, brez zatikanja.
Aja? Kje pa si videla problem?
Ah ne, jaz sem bila čisto optimistična, pa so mi rekli ‘tiho bodi, da ne bo šlo kaj narobe’ pa se je na koncu avto pokvaril na poti na ohcet 🙂
Tradicionalno smo imeli najprej civilni obred in potem cerkveno poroko. Jaz sem imela dve priči, kar sicer ni ravno običaj. Teta je bila moja priča na civilnem obredu, ker pa ona ni imela opravljenih zakramentov, sem imela na cerkvenem obredu drugo pričo. Tudi jaz sem šla delat zakramente pred poroko, ker jih do takrat nisem imela. To ni bilo ravno vsakodnevno, nekateri so nekoliko ‘politično’ postrani gledali na to. 30 let nazaj je to dvignilo nekaj prahu. Midva pa se nisva preveč obremenjevala s tem, sva pa želela imeti oba obreda.
Na koncu sem se najbolj veselila ravno cerkvenega dela, zelo lepo je bilo – žurka je bila pa sploh super! Z očijem sva se zelo zabavala, samo poglej, kako je bil nasmejan na tistih slikah 😉 čeprav si jokala, ko si kot mala punčka videla prvo poročno sliko, češ da je ‘oči žalosten, ker tebe ni zraven!’
/ta zgodbica nas že od nekdaj nasmeji, sem bila posrečen otrok z veliko domišljije/
Sabina Kovačič
Na koncu sem zaslišala še sestrično Sabino Kovačič – z Mihom sta se poročila julija 2015
Najina poroka bo najina poroka
Civilna poroka 01.07.2015
Cerkvena poroka 11.07.2015
Sabina, kateri del poroke oz priprav na poroko je bil tebi najbolj pomemben?
Svatba! Muzika, hrana, druženje.
Zaročila sva se na božič 2014 in prva stvar po zaroki je bila, da sva poklicala band, ki sva ga želela, ker res znajo naredit žur. To je bilo nesporno. 2 dni po zaroki sva imela glasbo že potrjeno 🙂
Pa zelo mi je bilo pomembno, kdo me poroči v cerkvi. Želela sem si poroke v cerkvi, ampak ne da me ‘kar en’ poroči. Takoj sem pomislila na župnika Friškovec. Zelo poseben je, poznala sem ga iz medijev in všeč mi je bilo, kako je govoril. V začetku januarja sem Mihu na poti s smučanja rekla, da bi si želela, da naju poroči Friškovec.
‘Ja pa ga kontaktiraj!’
Kako naj do njega pridem?!
‘Stric Google vse ve :)’
Že po poti sem našla kontakt in mu takoj napisala mail. Je bil sicer zelo zaseden, ampak tisti termin je bil pa še prost in smo takoj rezervirali datum!
Kakšno vlogo je pa imela pri tebi obleka? Saj veš, pri meni se vse vrti ravno okrog nevestine obleke 🙂
Obleka ni bila v prvem planu – ne stroškovno ne idejno. Seveda mi mora pasat na postavo in v kontekst poroke, ampak nisem želela pretiravat. Za obleko in čevlje skupaj sem si zadala budget okrog 500 €. Obiskala sem 3 salone, SVOJO pa sem našla v Krinolini. Čevlji so morali biti udobni, pod obleko se jih tako ni videlo – so pa vseeno pasali k njej. Obdržala sem samo pajčolan. Nisem videla smisla v tem, da bi imela poročno obleko v omari, pajčolan pa ima posebno mesto.
Nič filmskega nisem doživela, ko sem našla obleko, ne bi izbrala ene samo na ceno – ampak sem pa vedela, da je moja. Dobro sem se počutila v njej, vesela sem bila, to sem jaz, paše mi, ceno sem potem šele videla, nisem pa hotela, da me cena vodi. Super se je izšlo. Lepa, paše mi pa cena mi je bila tudi všeč. Zmaga!
Prvič sem se popolnoma prepustila svetovalki v Mod’Artu in poskusila več tipov oblek. Ne vem pa ali so me tam napeljali na to, kaj mi je všeč, ali sem imela že jaz prej izbran kroj. Vem samo, da nisem hotela imet ‘napihnjene’ obleke. Ugotovili sva, da mi ne paše srčkast izrez in da mi pašejo zakrite rame itd. V tretjem salonu smo potem našli tisto pravo obleko, morska deklica nekoliko bolj lahkotnega kroja. Super smo izbrali 🙂 obleka je bila v osnovi mišljena s krinolino, ampak meni je bila bolj všeč brez nje.
Najbolj so mi bili pomembni obred, lokacija, pogostitev, žurka, kdo bo na poroki. Lista povabljencev ti lahko naredi kar nekaj preglavic, imava ogromno prijateljev, na koncu sva imela 110 gostov + otroci svatov. Predpogoj za pogostitev je bil ta, da ima gostilna sobe za prenočitev mladih družin, da lovi ‘babyphone’. Ostali svati pa so prespali v okolici. Zabavali smo se do 8 zjturaj! To nama največ pomeni. Vzdušje, ne da sem samo jaz princeska.
Tudi za fotografije nisem želela narejenih slik, scenarijev ampak sem rekla fotografu, naj ujame vzdušje in svate. 15 min smo si vzeli in naredili par slik samo z nama in so lepe fotke. Ampak meni ni do nastavljanja za fotko. Želela sem, da ujame lesk v mojih očeh, ker sem srečna, da se družim z možem in ljudmi, ki jih imam rada. .
Česa si se najbolj veselila pri poročnem dnevu?
Vsega!
Česa se najraje spomniš za nazaj?
Cerkvenega obreda. Res imam ogromno lepih spominov in sem zelo vesela, da sva se organizirala, kakor sva midva hotela in da se nisem pustila vplivati od nikogar, kako naj bi stvari potekale. Pomembno mi je bilo, da smo se vsi dobro počutili, sproščeno in da se vsi povežemo, da se čuti ljubezen. To 🙂 in da se vsi med sabo nekako družijo in imajo fino. Nisva se želela ozirati ne na predloge prej ne na komentarje kasneje. Nič naju ni preveč zmotilo, nobena pripomba 😉 midva sva se imela fino. Saj se zgodi kaj nepričakovanega, opaziš kakšno malenkost, ki se sfiži, ampak sem se odločila, da se bom zabavala in ne sekirala, tako da sem ‘vrgla čez ramo’ in je 🙂 Frizura mi ne bo pokvarila dneva, piškoti pozabljeni v hladilnici ali torta, ki čaka, da najdemo šopek tudi ne!
Mislim, da se v osnovi delimo na 2 tipa – tiste, ki jim od malega poroka ogromno pomeni, ki si predstavlja veliko poroko, belo obleko od malega v cerkvi z veliko ohcetjo. Ta sem jaz. Enim pa to ni v prvem planu. Jaz nikoli nisem bila tisti tip, gremo na magistrat ali pa v Dubaj s pričami in je to to. Če se že zdaj s tem ukvarjaš recimo, boš potem bolj pripravljena in boš lažje uživala. Rečeš si, vse smo splanirali in pripravili, zdaj pa se neham sekirati. Lahko pa se ti stvari začnejo podirati na poroki, če nekaj zelo na hitro spacaš skupaj. Moraš znat ‘spregledat’ – gostje ne opazijo, ti vidiš pa vsako malenkost, ampak si rečeš ’to je moj dan’ in se ne sekiraš.
Kaj pa tradicije, mnenja in predlogi?
Seveda so želeli nekateri pristaviti svoj piskerček, ampak sva vnaprej povedala, da bo najina poroka NAJINA POROKA in svojo pričo sem zadolžila za to, da je temu tudi bilo tako (ta trenutek sem izkoristila, da sem zadolžila Sabino, da bo to vlogo odigrala na moji bodoči poroki – ‘povej vsem, ki bi želeli izstopati, da naj za to izberejo kak drug dan’)
Nekaterih tradicij sva se držala, vseh pa ne. Šopek ti izmaknejo 1, 2, 3, nevesto so ukradli, šrange in mlajev pa nismo imeli. Časi se spreminjajo. Po drugi strani pa spet nisva želela nekaterih ameriških novodobnih for na svoji poroki. Ena stvar, za katero sva se takoj složno odločila je, da se ne bo ‘kupovalo neveste’ midva sva poravnala vse potrebne stroške in nisva želela, da se pobira denar od svatov ne v cerkvi ne v igrah na ohceti …
Po najino je šlo vse, ne po tradiciji, ne moderno novodobno ampak po najino, kakor je prav 🙂 Nama nekaj pomeni doživetje, to daje barve življenja!
Sta vse skupaj planirala ali je bil to nevestin dan?
Ne ne, je bil Miha kar precej vpleten! Za band je takoj rekel, da želi Mladih 5, in jaz sem se popolnoma strinjala, ni pa imel nekih pretirano posebnih želja. Hrana in pijača sta mu bila tudi pomembna, menije sva skupaj izbrala, nisva pretiravala, lačen pa tudi mislim, da ni bil nihče. Hrana in pijača sta tudi največji del budgeta – smo le spili 180 litrov belega vina 🙂 poleg ostale pijače. Gostilna nama je šla res na roko, skrajno so bili prijazni, tudi s ceno niso pretiravali. Res sva bila zadovoljna – zelo pomembno je, da pri organizaciji najdeš prave ljudi, ki te poslušajo, kaj želiš in sodelujejo s tabo. Super so bili, poslušali so naju in bili zelo fer.
Se vsega spomniš ali je potekalo prehitro?
Res je vse intenzivno, veliko se dogaja, ogromno čustev je nakopičenih v tebi. Ostal mi je pa najbolj ta občutek, ko čutiš povabljence. Da ni bilo slabih energij, da ti čutiš ljubezen in da čutiš pozitivno energijo ljudi okrog sebe 🙂 saj si pristranski ampak sva res čutila ogromno pozitivne enrgije od vas!
Vaju je kak strošek še posebej presenetil?
To ne, samo nabira se proti koncu. Preseneti te, ko si določiš zgornji limit pa si šokiran, ko hitro zleti čez. Midva sva najino zgornjo mejo kar lepo presegla. Malenkosti se naberejo in kakšen strošek, ki ga nisi planiral. Veliko stvari sva sicer pripravila sama, amak je detajlov toliko, da si nemoreš misliti! Okrasitev sva sama delala, vabila, zahvale, darilca, naprsne šopke – rada ustvarjam 🙂 tu sva najbrž nekaj prihranila 🙂
No, jaz sem pa nekje vmes. Res sem del te družine, smo si podobne z vsemi ženskami – kri ni voda. Vedno bolj se mi oblikujejo moje lastne želje in vizije in vem, da bodo te tri ženskice nepogrešljiv del moje poroke 🙂 Tako kot Ducati in sanjska poročna obleka!
Hermina, pa ženina ne pozabi 🙂
LPH